Legenda o nastanku rogaškega vrelca iz XVII. stoletja pravi, da je Apolon, bog sonca in zdravilstva, ustavil krilatega konja Pegaza, ko je hotel odleteti na goro Parnas, s temi besedami: »Nikar ne leti na grešni Parnas! Tam je vse sama izmišljotina in blišč puhlih ljudi. Tu, kjer stojiš, je vir zdravja in resnična božja moč. Namesto Hippocrene pij Roitschocrene, rogaški vrelec, ki je pred teboj!«

Rogaška Slatina z večstoletno tradicijo sodi med starejša in pomembnejša zdravilišča v Sloveniji in Evropi. Izkopanine ter rimska cesta, ki je mimo Lemberga in Rogatca vodila iz Celeie v Petovium dokazujejo, da so območje Rogaške Slatine poznali že Kelti in Rimljani.
Leta 1665 je po pitju mineralne vode ozdravel Peter Zrinski, eden najmogočnejših fevdalcev tedanje Evrope, ter ponesel sloves o zdravilni mineralni vodi v svet. V Rogaški Slatini se je tako pričel zdraviliški turizem.

Leta 1803 se je iz majhnega zaselka ob vrelcih začel razvijati moderni zdraviliški center. V 19. in na začetku 20. stoletja so bili zgrajeni prvi hoteli: Zdraviliški dom oz. današnji Grand hotel Rogaška superior, Styria, Strossmayer ter osrednja zdraviliška dvorana oz. današnja Kristalna dvorana. Vsi hoteli so bili v letu 2003 prenovljeni, a vendar dajejo vtis, kot da se je čas ustavil in živi v sožitju z današnjim pojmovanjem udobja. V imeniku gostov so navedena znana imena vladarskih družin Habsburg, Bonaparte, Hohenzollern, Karadžordžević, itd. Bogato družabno življenje je doživelo vrhunec leta 1846, ko je goste zabaval priznan pianist Franz Liszt.